‘Deep Water Soloing’ ali ‘Kaj ti bo štrik, če imaš vodo?’

Večina plezalcev pride na Cat Ba predvsem zaradi DWSa. Halong Bay ponuja ogromno možnosti za plezanje nad vodo, saj iz morja štrli na stotine otokov. Legenda pravi, da so nekega dne prebivalci videli zmaja plesati med valovi v zalivu in v znak spoštovanja so mu začeli prinašati darila. Zmaj je postal zaščitnik ribičev in jih je varoval pred visokimi valovi in nevihtami. Nekega dne so pirati napadli prebivalce zaliva.  Zmaj, ki je slišal krike ribičev, je pirate pregnal z bruhajočim ognjem. Ogenj pa ni zgolj pregnal napadalcev, temveč je ustvari čudežni dež, ki se je razpršil v morje in ustvaril obzidje tisočerih majhnih otočkov in skalnatih stebrov. Skalno obzidje od takrat naprej varuje ribiče.

 

Halong bay

 

Ta vikend se nas je zbralo šest plezalcev in smo za tri dni najeli ladjo. Prvi dan smo plezali po plažah, kjer so navrtane smeri, ker je bilo oblačno in preveč mrzlo, da bi si kdo upal skočiti v vodo. Voda je sicer topla, ampak temperatura zraka v senci je okoli 10 – 15 stopinj. Takoj, ko posije sonce pa postane vroče (25 – 30 stopinj) in človek hitro pomisli na to, da bi zaplaval v morju.

Moody's Beach

Drugi dan nas je razveselilo sončno, čeprav hladno jutro. Treba je bilo vstati zgodaj, saj je plezanje varno samo ob plimi, razlika med plimo in oseko pa je lahko tudi do štiri metre. Ob devetih zjutraj smo bili pripravljeni za plezanje, čeprav nas je zeblo kot cucke in se nihče ni ravno želel namakati v vodi za ‘dobro jutro’. Ampak ko enkrat probaš, ti je itak ful dobro in te mraz ne moti več. Skala je bila na nekaterih mestih precej ostra in vsi smo pokasirali vsaj eno pošteno prasko. Ja, ko padeš v vodo, kar dobro zapeče. Kaj pa zapeče še bolj? Ko iz 10ih metrov odletiš v vodo na rit! To se je zgodilo meni (nič čudnega, štor ) in trenutno mojo rit krasi lepa podpludba precejšnjega premera.

aaaaaaaaaaaa

Tretji dan smo se odpravili plezat v neko jamo, ki je v bistvu tunel s samimi kapniki kakšne 2-3m nad vodo. Ravno prejšnji večer smo gledali film (Dosage 3 – hvala sosed & hvala preCednik ) o DWSu iz Vietnama in smo točno vedeli, kam gremo in kaj nas čaka. Jama mi je bila predvsem všeč zato, ker streha ni bila visoka in mi je bilo vseeno, če sem padla v vodo, pa četudi na rit

Hang Ca cave

 

Slike sem dodala tudi v ALBUM.

 

Ugotovitev vikenda: Lepo je, ko se zjutraj zbudiš tukaj:

lepo je, ko se zbudiš nekje sredi morja

Kriki

V plezališčih vedno odmevajo razni kriki, ki izražajo trenutno psihično/emocionalno stanje plezalca. Zdi se mi, da je največkrat slišati krik razočaranja in jeze, ko človek pade (po možnosti proti koncu smeri, kamor je že tako in tako težko prilezel). Zanimiv je tudi krik strahu, ki se pojavi v trenutku, ko človek odleti s stene. Ta je bolj nepričakovan in ponavadi mu takoj sledi krik jeze. In sploh ni res, da bi zaradi strahu kričale samo ženske. Je pa res, da strahu ne izraža samo krik, ko je človek enkrat že v zraku, ampak je ponavadi tega občutiti že med plezanjem. Tudi sama pogosto jamram in spuščam razne čudne zvoke, ko me je strah. Vedno več  kot se potikam po raznih plezališčih, pa ugotavljam, da je moje izražanje čustev v steni popolnoma normalno in da me nekateri v ‘čudnosti’ krepko prekašajo. No, seveda imamo tu potem še  krik sreče, ki se (logično!) pojavi, ko prideš na konec neke smeri, za katero si se moral pošteno potruditi. Pogosto se ob kriku te vrste pojavi tudi izdih olajšanja in zadovoljstva.

Takšnih in drugačnih krikov sem ta teden slišala kar precej, ampak danes me je pa prav pretreslo, ko sem prvič videla človeka, ki je po padcu bridko zajokal. Neki mulo je plezal eno smer, morala je biti izredno težka, ker so imeli s sabo prav snemalno ekipo, verjetno so snemali film o tem mladem plezalcu. Mulotu je uspelo preplezati celoten previs, ko pa je bil že na skoraj položni plati nad previsom, je nenadoma odletel. Najprej se je zaslišalo  lepo število krikov jeze in besa, ko pa je jeza minila, je fant prav pošteno zajokal. Sama sem ga kar težko gledala, ker se mi je res zasmilil. In čudno je gledati človeka, ki je še pred nekaj minutami suvereno plezal tisti previs, v tem trenutku pa jokal kot nebogljen otrok.

kapniki so zakon, dokler se držijo stene!

Danes so se tako ali tako dogajale čudne stvari v plezališču. V neki smeri, ki sem jo kot kaže preplezala zadnja v takšnem stanju, kot je načeloma bila, se je nekomu pod nogami odkrušil velik kapnik. S sosednje smeri sem s strahom gledala gmoto, kako pada proti ljudem spodaj. V sekundi so skočili stran, tisti kapnik pa se je razletel na sto kosov. Neugodno!

 

Ugotovitev dneva: Bolje, da pada dež, kot kapniki.