‘Zataknjenci’

zatakníti se in zatákniti se 1. z navadno ostrim, koničastim delom zadeti ob kaj in se ustaviti: ribi se je trnek zataknil v ustih / koščica se mu je zataknila v grlu 2. pri premikanju, gibanju z enim delom zadeti ob kaj in se ustaviti: hlod se je zataknil za korenino; film v fotografskem aparatu se je zataknil / pri odklepanju se je ključ zataknil 3. ekspr. navadno za krajši čas prenehati nemoteno potekati: preskrba s kruhom se je pred prazniki zataknila; igra se tu lahko zatakne; brezoseb. pri gradnji se je zataknilo / kadar se mu kaj zatakne, je slabe volje; brezoseb.: pri denarju se je zataknilo; zataknilo se mu je pri izpitih ni jih dobro, v redu opravil 4. brezoseb., s smiselnim osebkom v dajalniku pri govorjenju nehote, nenamerno narediti premor, prekinitev: govorniku se je sredi govora zataknilo; pri branju, deklamiranju se mu je zataknilo ● ekspr. beseda se mu je zataknila ni je mogel izreči; nar. kam se je zataknil ta otrok kam je šel, kje je; ekspr. verz se mu včasih zatakne je slovnično, stilno slabo izoblikovan zatáknjen -a -o: v lase zataknjen cvet; za kljuko zataknjen časopis ∙ star. trdno zataknjeno okno zaprto

 

Beseda ‘zataknjenec’ kot kaže v slovarju SSKJ ne obstaja. Zato pa obstaja  v mojem besednjaku. Zataknjenci pravim tistim ljudem, ki se zataknejo na nekem njim ljubem mestu in se od tam ne premaknejo. Je že res, da se vsakdo lahko zatakne nekje, kjer mu je izredno všeč, vendar se ljudje po večini zataknejo(mo) za kakšen dan več, kot so sprva načrtovali. Tukaj, v državah JV Azije se ti to kaj hitro lahko zgodi, priznam Sama sem se malo zataknila na otoku Cat Ba na severu Vietnama. Vendar pa tukaj, v vseh teh državah srečaš veliko ljudi, ki se ne zataknejo samo za kakšen dan ali teden, temveč se zataknejo kar za nekaj let oziroma za nedeločen čas. To so ‘zataknjenci’ v pravem pomenu besede. Vsak ima svojo čudaško zgodbo in lahko rečem, da noben od njih ni povsem ‘normalen’

Kot kaže, se moški pogosteje zataknejo tukaj kot ženske. Ne bom kar v prazno ugibala, zakaj je temu tako

No, in kaj počnejo ti ljudje tukaj? Ne prav dosti. Uživajo lagodno življenje, ki je za evropske razmere tudi izredno poceni. Vreme je večino časa idealno, hrana je izvrstna in tudi raznovrstna, prenočišča so ugodna. Življenje je precej umirjeno, ni ti treba preveč gledati na uro in eden izmed težjih mentalnih naporov je odločitev, kaj in kje boš jedel in kam boš šel. Vendar pa je tak način življenja ponavadi super, ko je človek na dopustu in potuje, če pa to postane vsakdanje življenje, ti hitro lahko postane dolgčas.

Zataknjenci pa po večini ne delajo nič, bluzijo naokoli in živijo v svojem svetu. Ok, nekateri se tukaj zataknejo in začnejo kakšen biznis, po večini v zvezi s turizmom. Na jugu Laosa se je z nami na busu vozil Američan, ki je tukaj že nekaj let in oddaja bungalove turistom. Ker pa  s tem nima prav veliko dela, vsakodnevno popiva in preizkuša (oziroma je že preizkusil) vse možne opojne substance. Ok, ta niti ni bil tako čuden kot nek Šved v Vang Viengu, ki je suvereno prisedel za našo mizo in na ves glas začel govoriti šale o blondinkah. Naj povem, da smo bile za mizo 3 blond punce Ker se nihče ni ravno od srca nasmejal njegovim šalam, je začel razlagati, kaj se nam splača pogledati v okolici mesta. Ker je vedel kar precej, smo ga vprašali, koliko časa je že tukaj.

“Ne vem… dolgo,” je rekel.

“In kaj počneš tukaj?”

“Sem Batman” (čisto resno, brez smeha).

??!?!?

OK, pogovora nismo nadaljevali, ampak smo se samo spogledali in zavili z očmi. Preden je odšel, je še (seveda čisto izven konteksa našega pogovora) povedal, da se mu zdi, da ima bolezen norih krav.

Ne vem če naslednji zataknjenec lahko konkurira ‘batmanu’, vendar je bil tudi zanimiv. Tip kot kaže nima prav dosti denarja (logično, če nič ne dela) in zato hodi od turista do turista in recitira razne pesmice oziroma svoje trenutne prebliske, potem pa prosi za kakšen $. Ker sem bila tisti čas v pretežno nemški družbi in po naključju je bil ta ‘pesnik’ tudi Nemec, nam je recitiral v nemščini. Res, da se nisem kaj preveč sekirala, ker ga nisem zastopila, vendar me je vseeno zanimalo, kaj je povedal. Vprašam kolege, če mi lahko razložijo, kaj je povedal, pa pravijo:

“Ne”. (smeh)

“Zakaj ne?” vprašam.

“Ker ga nismo štekali pet posto”.

“Ja kako ne, saj je govoril v vašem jeziku?!”

“Jezik nima veze, tip govori kar neki v prazno.”

Spet smeh.

 

Ja, tako je s temi zataknjenci… Ne vem, kako jim čez čas v vsem tem brezdelju ne postane dolgčas. Mogoče jim, vendar so preveč leni, da bi se kam premaknili. Pa saj bi bilo povsod kmalu isto

 

P.S.: Slik teh čudakov nimam. Pa saj tako vsi veste, kako Batman izgleda

Colors of Laos

Ne vem, koliko kilometrov sem naredila, odkar sem na potovanju, ampak jih mora biti že kar nekaj. Čudim se, da sem na severu Laosa prav uživala, ko sem se vozila z busom. Šest ali osem ur na busu sploh ni problem, ker je okolica zares po mojem okusu in non stop lahko buljim skozi okno   Ceste se vijejo čez hribe gor in dol, levo in desno. Veliko turistom je po poti slabo in se je treba vmes ustavljati, jaz pa sem se na srećo v otroštvu stalno vozila čez Rebrnice in se navadila ovinkov Poti se mi zdijo zelo primerne za kolesarje (mami, začni razmišljat, da greste naslednjč na bike trip v Laos) in sem pa tja res vidiš kakšnega zahodnjaka, ki sopiha v klanec.

...na poti...

Po celi državi je po vaseh videti ogromno otrok, včasih imaš občutek, da so otroci edini prebivalci vasi. Skačejo po cestah, se igrajo, nekateri so kar nagi, eni so tako majhni, da komaj hodijo… Res jih je fino opazovat, ker zgledajo tako svobodni.

mularija

Bolj se pomikaš proti severu države (šla sem v Luang Nam Tha), večji vpliv Kitajske je občutiti. Predvsem na tržnicah, kjer ponujajo veliko zapakirane kitajske robe. Tudi hrana na tržnicah je tu malo bolj kitajska – ponujajo raznobarvne želeje in roza ter zelene toast sendviče. Nisem jih probala – mogoče na Tajskem, ker vem, da so tudi mahnjeni na barvasto hrano.  Če bom že probala, bo pa 100% roza barve

ne vem toćno kaj je tole, pomoje je čips

Če me že ravno ne privlači barvna hrana, pa me privlačijo druge barve Laosa. Navdušena sem nad vso zeleno pokrajino, pa tudi nekatere reke (vendar ne umazano rjav Mekong) so reeees lepe turkizne barve.

Kuang Si

V Luang Prabangu je ogromno število templjev in tam se cele dneve po ulicah sprehajajo menihi v svojih živo oranžnih oblačilih.

monks

Večerna tržnica v Luang Prabangu in njena ulica s hrano je kraj, kjer lahko človek poskusi vso možno hrano – od netopirjev, pečenih piščančjih glav do ocvrtih podgan. Nisem bila tako sestradana, da bi to jedla

pa dober tek!

Tržnice so itak zmeraj zanimiva stvar, ker vidiš toliko čudnih stvari. Tudi umazanije je precej in meni se prav vsakič zgodi isto – da zamočim z natikači v kakšno lužo Zadnjič pa nisem bila tako zelo navdušena, ko sem morala na tržnico…Po neuspešnem iskanju odprte uradne menjalnice (vse banke so predčasno zaprli, ker je cela država žurala na račun končanih Sea games) so me napotili na tržnico menjat denar, ker mi je laoškega denarja ostalo cel kup. Ker je bil to moj zadnji dan v Laosu in ker v nobeni drugi državi ne menjajo njihove nestabilne valute, sem bila primorana menjat denar pri ženički, ki poleg tega, da prodaja zelenjavo, zobne ščetke, wc papir, kruh in še kaj, tudi menja denar v vse možne valute. Saj na koncu je bilo prav zabavno, ko se nama je končno uspelo sporazumet, kaj hočem in kakšna je menjalna tarifa. V bistvu je bila čisto ista, kot pa v banki , čeprav tega sem pričakovala

money, money, money

Več slik pa, kot vedno,  TUKAJ.